APDEJT.si

Ukrajina in Rusija sta si v torek izmenjali "obsežne" zračne napade, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi. Hkrati se pospešujejo prizadevanja za pregled načrta Združenih držav za končanje vojne. Po nočnih ruskih napadih na Kijev, v katerih je umrlo šest ljudi, se danes v Združenih arabskih emiratih sestajajo predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav, da bi razpravljali o mirovnem načrtu z 28 točkami. Rusija je izvedla zračni napad z droni in raketami na Kijev in njegovo okolico, pri čemer je umrlo najmanj devet ljudi.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim predlogom za končanje vojne z Rusijo, pri čemer naj bi bilo treba urediti le še "manjše podrobnosti", kot poroča ameriški uradnik. Rusija se na predlog še ni odzvala. Hkrati naj bi potekali tajni pogovori med ZDA in Rusijo v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi visoki ameriški vojaški uradnik srečal rusko delegacijo, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija lahko zavrnila spremenjeni ameriški mirovni načrt za Ukrajino, če ta ne bo odražal 'duha in črke' dogovora, doseženega med predsednikom Putinom in nekdanjim predsednikom Trumpom na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi odstopanja od dogovorov s srečanja v Anchorageu spremenila situacijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Ukrajina je ZDA postavila pogoj za začetek mirovnih pogovorov, in sicer prekinitev ognja. Mirovni načrt za Ukrajino, ki so ga predlagale ZDA, je bil skrajšan na manj kot 28 točk. Ruski svetovalec Ušakov je kritiziral evropske protipredloge k mirovnemu načrtu, ki ga je pripravile ZDA, kot nekonstruktivne in nesprejemljive za Moskvo. Kijev in Washington naj bi se uskladila glede ključnih vprašanj v ameriškem mirovnem načrtu.

Kremlj je opisal situacijo okoli ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot "informacijsko vahanalijo", hkrati pa dopustil, da bi lahko načrt postal osnova za pogajanja. Portal Politico poroča, da je bil ameriški mirovni načrt spremenjen, da bi upošteval vprašanja teritorialnega statusa Donbasa in drugih regij.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

V Abu Dabiju so potekali ameriško-ruski pogovori o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi obsegal 28 točk in ga je Trump naročil Witkoffu in Kushnerju. Rusija je izrazila mnenje, da v mirovnih prizadevanjih ni napredka. Ukrajina naj bi sprejela osrednje točke mirovnega sporazuma, ZDA pa so ga prilagodile skupaj z Ukrajinci in Evropejci. Zelenski naj bi v kratkem obiskal ZDA, da bi sporazum dokončno potrdil s Trumpom.

Sudanski general Abdel-Fattah Burhan je zavrnil predlog o prekinitvi ognja, ki so ga predlagali posredniki pod vodstvom ZDA, in ga označil za 'najslabšega do sedaj'. To predstavlja udarec prizadevanjem za zaustavitev uničujoče vojne, ki že več kot 30 mesecev pesti to afriško državo.

Ukrajina si prizadeva obnoviti izmenjavo ujetnikov z Rusijo, pri čemer naj bi se domov vrnilo do 1200 ukrajinskih ujetnikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo priprave, pri čemer posredujeta Turčija in Združeni arabski emirati. Finski predsednik Alexander Stubb je opozoril, da je prekinitev ognja v letošnjem letu malo verjetna.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Ukrajina in Rusija se pripravljata na nadaljevanje izmenjave ujetnikov, ki je bila pred tem prekinjena. Ukrajinski nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov je na Telegramu sporočil, da se je o tem pogovarjal s posredniki v Turčiji in Združenih arabskih emiratih.

Predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da si Ukrajina prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, kar bi lahko pripeljalo do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov.

Direktor Srbijagasa, Dušan Bajatović, je izjavil, da ne obžaluje prodaje NIS-a Rusom leta 2008, vendar meni, da bo treba ruski kapital v podjetju anulirati, da bi NIS lahko nadaljeval z delom. Zagotovil je, da bo plina dovolj.

Po nujnem sestanku, ki ga je sklical Emmanuel Macron, so ministri, sodniki in policijski voditelji dobili navodila za pospešitev izvajanja zakona proti trgovini z mamili v Franciji. Novo poročilo o stanju je predvideno sredi decembra.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Po tem, ko je ruska stran pristala na prodajo večinskega deleža v NIS-u, je srbski predsednik obvestil javnost, da potekajo pogovori s tremi podjetji, pri čemer ni navedel, katera so. Kot možen kupec ruskega deleža se omenja nacionalna naftna družba Abu Dabija. Dimitrije Milić iz organizacije Novi treći put ocenjuje, da ima omenjeno podjetje z Bližnjega vzhoda veliko večjo primerjalno prednost kot ostali.

Hebrejski časnik je poročal o zaupnih telefonskih pogovorih, ki jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu opravil s političnimi osebnostmi med vrhuncem vojne v Gazi. Razkritja osvetljujejo vlogo Združenih arabskih emiratov pri podpori Tel Avivu.

Vodja ruske davčne službe, Danijel Jegorov, je sporočil, da so Združeni Arabski Emirati postali vodilni po obsegu premoženja ruskih podjetij v tujini. V Emiratih naj bi se nahajalo za več kot bilijon premoženja ruskih podjetij. Rusija prav tako dela na novih sporazumih o izmenjavi davčnih informacij s Katarjem in Omanom, dodatni sporazumi pa so že sklenjeni z Emirati in Malezijo.

Predsednik vlade Mark Carney je v Abu Dabiju, kjer naj bi okrepil trgovinske in investicijske vezi z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Poleg tega se pričakuje, da bo Carney sprožil trgovinske pogovore. V novicah je tudi napoved o morebitnem razmahu tehnologije umetne inteligence.

Premier Mark Carney je odpotoval v Abu Dabi, s čimer je postal prvi kanadski premier, ki je obiskal Združene Arabske Emirate po letu 1983. Obisk se je zgodil v času, ko si Ottawa prizadeva okrepiti gospodarsko partnerstvo med Kanado in ZAE, hkrati pa se povečuje zaskrbljenost glede možne vloge ZAE v sudanski državljanski vojni.

Premier Mark Carney je ob zaključku obiska v Združenih arabskih emiratih napovedal 70 milijard dolarjev naložb v Kanado. Združeni arabski emirati naj bi v kanadske industrije, predvsem v energetiko in umetno inteligenco, vložili do 50 milijard dolarjev. Carney je izjavil, da Ottawa pripravlja milijardo dolarjev vreden projekt za širitev zmogljivosti predelave kritičnih mineralov v Kanadi, hkrati pa zagotavlja enakovredno 70 milijonov dolarjev naložb iz Združenih arabskih emiratov. Pakt naj bi bil uvod v trgovinski sporazum.

Nesreča indijskega lovskega letala Tejas pred potencialnimi kupci na letalskem mitingu v Dubaju je udarec za Indijo. Dogodek bo vplival na poskuse prodaje letala v tujino, zato bo letalo Tejas odvisno od naročil indijske vojske.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Podpredsednik vlade Črne gore za infrastrukturo in regionalni razvoj, Milun Zogović, je v Dubaju predstavil Črno goro na enem največjih svetovnih investicijskih forumov, Investopiji. Poudaril je razvojne priložnosti v regiji in pozval investitorje, da obiščejo Črno goro in se prepričajo o njenih možnostih.

Iranski obrambni minister, brigadni general Aziz Nasirzadeh, je na povabilo svojega kolega iz Združenih arabskih emiratov prispel v Dubaj. Namen obiska je udeležba na letalskem mitingu Dubai Airshow 2025.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je bil ob državniškem obisku v Združenih arabskih emiratih (ZAE) deležen najvišje ravni gostoljubja. Med obiskom je potekal vrh s predsednikom ZAE, kjer so razpravljali o okrepitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno z obrambo, umetno inteligenco in jedrsko energijo. Posebno pozornost je pritegnila tradicionalna dobrodošlica, kjer so ženske vihtele s svojimi dolgimi lasmi, kar je del kulturne dediščine ZAE.

Predsednik Lee Jae Myung je odpotoval na vrh skupine G20 v Johannesburgu, s čimer je začel štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in Afriki. Južna Koreja si prizadeva razširiti svoje diplomatske vezi v globalnem jugu. Prva postaja njegovega potovanja so Združeni arabski emirati, kjer se bo v Abu Dabiju srečal s predsednikom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Pogovarjala se bosta o sodelovanju v obrambni industriji in umetni inteligenci.